Vsako leto spomladi Društvo Vulkan organizira planinski izlet na enega od slovenskih vrhov. Letos smo za naš cilj izbrali Češko kočo nad Jezerskim. V soboto, 3.6.2017 smo se ob 5.30 zjutraj zbrali pri Razpodovniku. Na poti smo pobrali še ostale člane in avtobus je bil poln. Čez Tuhinjsko dolino smo po slabih 3 urah prispeli na Zg. jezersko. Kot je postala že praksa na naših izletih, smo se razdelili v dve skupini. Večina se je po slovenski planinski poti povzpela na Češko kočo. Ostali pa so se odločili ostati na Jezerskem z namenom, da si pogledajo nekaj kulturnih in naravnih znamenitosti, ki jih ta lepi kraj ponuja.
Pot na Češko kočo je bila prijetna, lepo označena in varna. Prvi del je potekal po gozdu, preostanek poti pa po razglednih pobočjih, kjer se je skupina s pomočjo nekaj jeklenic in lestev počasi vzpenjala proti vrhu. Po dobrih 2 urah so zagledali lepo planinsko postojanko, Češko kočo (1542 m), ki je v več kot stotih letih ohranila svojo podobo. Pogled proti severnim stenam osrednjih Grintovcev na eni strani in na Jezersko ter gore okrog njega na drugi je bil res čudovit. Ob okusnem čaju in sendvičih so občudovali prelepo naravo okrog sebe, malo pretegnili noge, nato pa so se odpravili proti Planšarskemu jezeru.
Druga skupinica, ki je ostala na Jezerskem, je svoj sprehod začela pri farni cerkvi sv. Ožbalta. Tam jih je pričakal prijazni gospod župnik Janez Ham. Povedal je veliko zanimivosti o Jezerskem, malo v hecu, malo zares. Dogovorili so se za ogled še ostalih dveh cerkva na Jezerskem, saj je vsaka zase nekaj posebnega. Po kratkem vzponu proti stari cerkvi sv. Ožbalta, ki stoji na prekrasni razgledni točki ob Karničarjevi kmetiji, so se po prijetnem drevoredu odpravili proti izviru kisle vode, Jezerske slatine. Zdravilna voda je prijetno hladna in ima prav poseben okus. Nato so si ogledali še lepo cerkev sv. Andreja, malo pokramljali s simpatičnim župnikom in se odpravili proti Planšarskemu jezeru.
Oblaki na nebu niso obljubljali prav nič lepega. In rek, da ima dež na Jezerskem mlade, se je izkazal za resničnega. Kmalu se je ulilo kot iz škafa. Mala skupina je bila že na varnem, drugo pa je dež ujel sredi sestopa s koče. Nadeli so si dežne plašče in se previdno spustili po dolini Ravenske kočne do jezera. Sicer mokri, a vsi celi, so se hitro preoblekli v suha oblačila. Vsi skupaj smo še malo posedeli, nato pa je bil čas, da se odpravimo proti domu. Dan je minil prehitro. Najlepši vtisi s tega gorskega bisera pa bodo za vedno ostali v naših srcih. Jezerjani pravijo, da je Jezersko najlepši kraj in mnogi se z njimi strinjamo, zato ga bomo zagotovo še obiskali.